Uvod
Tedenski napotki v tej knjižici združujejo nedeljske evangelije liturgičnega leta s premišljevanjem Svetega pisma po metodi lectio divina.
Lectio divina je dinamičen, življenjski pristop k branju Svetega pisma, ki sta ga priporočila papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI. Omogoča nam zvesto in spoštljivo premišljevanje Božje besede, ki je obenem pristno in verodostojno.
Lectio divina je v blagoslov vsej Cerkvi, saj vsakemu kristjanu odkriva bogastvo resnice, ki ga prinaša Sveto pismo. Vernike vabi k prebiranju in razumevanju Svetega pisma, s čimer bodo poglobili svoj odnos do Božje besede in pričeli v nauku Jezusa Kristusa iskati smernice za svoje vsakdanje življenje.
Naš končni cilj je v tem, da se ob branju Njegove besede srečamo s svojim Gospodom in mu dopustimo, da nas po delovanju Svetega Duha napravi vse bolj podobne sebi.
Vse informacije, ki so potrebne za takšno živo srečanje z Božjo besedo, bomo lahko našli v pričujoči knjižici. Te napotke lahko uporabimo kot posamezniki ali pa za delo v skupinah.
Na naslednjih straneh bomo spoznali štiri korake, ki sestavljajo metodo branja lectio divina, pridruženih pa jim je tudi nekaj nasvetov za skupinsko delo.
Uvod v metodo Lectio divina
Zgodovina
Metodo lectio divina prvič zasledimo pri zgodnjih cerkvenih očetih okrog leta 300 po Kristusu. Štiri korake prvič izrecno omenja menih Guigo Cartujo leta 1173. Ti koraki – Lectio (branje), Meditatio (premišljevanje), Oratio (molitev) ter Contemplatio (kontemplacija) – imajo še dandanes središčno vlogo, čeprav se določene podrobnosti v zvezi z metodo lahko razlikujejo.
Splošni pregled
Lectio divina je v osnovi zelo preprost način, ki nam omogoča osebno srečanje z Gospodom ob premišljevanju in molitvi, ki temeljita na Svetem pismu. Dejansko to ni študijska metoda. Vsako dodatno znanje nam je seveda lahko v pomoč, ni pa ključno.
Pri delu s skupinami se moramo natančno držati strukture premišljevanja, medtem ko pri osebni uporabi to ni tako nujno. Naš cilj je srečanje z Bogom in ne zgolj dokončanje posameznih korakov. Ko torej čutimo, da nas Gospod posebej nagovarja, je pomembno, da se ob tem ustavimo in počakamo. K posameznim korakom se lahko vrnemo pozneje, saj ne želimo zgrešiti tega, kar nam sporoča Gospod.
Lectio
(branje)
Spoštljivo in molitveno branje svetopisemskega odlomka je temelj vseh nadaljnjih korakov, zato pri tem ne smemo hiteti. Zato začnimo z molitvijo in prosimo Svetega Duha, da bi nas »uvedel v vso resnico« (Jn 16,13).
Odlomek preberimo pozorno in počasi. Zaenkrat še ne glejmo komentarjev h koraku Lectio in k ostalim korakom, ki sledijo.
Pripravimo si zvezek in pisalo. Misli in besede, ki nas še posebej nagovorijo, si podčrtajmo ali zapišimo. Zapišimo si vsa vprašanja, ki se nam pojavljajo. Odlomek večkrat preberimo; tudi naglas. Dopustimo si dovolj časa, da bi tako kar najbolje sprejeli vsebino odlomka.
Nato preberimo komentar h koraku Lectio za prebrani odlomek in razmislimo, v čem je podoben in v čem se razlikuje od misli, ki so ob branju odlomka obšle nas same.
Meditatio
(premišljevanje)
- Premišljevanje poglablja naše razumevanje odlomka in nam pomaga pri odkrivanju njegovega bogastva.
- V Drugem pismu Timoteju 3,16 lahko preberemo: »Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti …«
- Zato se Svetemu pismu bližajmo v veri in pričakovanju, da nam bo Gospod po njem spregovoril. Lahko nam bo razodel kaj o sebi. Lahko nam bo pokazal kakšen odnos ali vedenjski vzorec, ki ga moramo spremeniti. Lahko nas bo opogumil in nam vlil novih moči po obljubi, ki jo bomo razbrali iz odlomka.
Nekaj predlogov, ki so nam lahko v pomoč
Uporabimo domišljijo. Predstavljajmo si vsebino odlomka in se vživimo v dogajanje, tako da sami postanemo del zgodbe. Predstavljajmo si, kako dogajanje doživljajo posamezne osebe v zgodbi, prisluhnimo njihovim besedam, opazujmo njihove odzive in si zamišljajmo, kakšni so njihovi občutki. Nenehno se vračajmo k Jezusu. Spoznavajmo ga, veselimo se ga. Dopustimo si, da nas navdušijo njegove besede, dejanja, njegov način odzivanja na dogodke – skratka vse, kar je povezano z njim!
Sprašujmo se. Poleg predlaganih si tudi sami zamislimo dodatna vprašanja, s katerimi se bomo podrobneje seznanili z odlomkom ter z vsem, kar nam želi Bog po njem sporočiti. V molitvi sprašujmo Jezusa, zakaj je nekaj rekel ali storil. Poskusimo razumeti razloge in namene, ki stojijo za njegovim ravnanjem. Vzemimo si čas, da smo pred njim v tišini, da poslušamo in slišimo njegov odgovor.
Dopustimo Božji besedi, da nam »nastavi ogledalo«. Ob branju Svetega pisma bolje spoznavamo značilnosti krščanskega življenja in obenem ugotavljamo, na katerih področjih se moramo spremeniti sami. Spoznavamo, kako se Božja beseda navezuje na naše vsakodnevno življenje; na nas osebno, na nas kot del krščanske skupnosti in družbe na splošno. V njej bomo našli obljube in spodbude, izzive, pa tudi zahteve. Če mu bomo dopustili, nas bo Bog hranil in osvobajal za življenje v večji polnosti in pravi človeškosti.
Oratio
(molitev)
Molitev odpira prostor za pogovor med nami in Bogom. V Psalmih vidimo, kako pisec izliva svoja čustva pred Bogom, pa najsi gre za čustvo upanja ali strahu. Bog ceni odkritost; pred njim ne moremo skriti ničesar. Besede predloženega psalma so nam pri tem lahko v veliko pomoč, seveda pa se lahko z našim izjemnim Prijateljem pogovorimo tudi s svojimi besedami.
Z molitvijo odgovarjamo na luč, ki jo na naš življenjski slog meče Božja beseda. Tako prinašamo pred Boga vse, kar se dogaja v našem življenju in v naši skupnosti. Pri tem govorimo in poslušamo, poslušamo in premišljujemo – gre za pogovor z Bogom.
Contemplatio
(zrenje)
Da bi lažje razumeli sporočilo evangelijskega odlomka, nam liturgija prinaša še dve berili. Ob njunem premišljevanju lahko poglobimo svoje razumevanje besedila in bolje spoznamo, kako naj odgovorimo Gospodu.
Kontemplacija je čas intimnega druženja z Bogom. Utihnimo pred njim in ga povabimo k sebi. Tu besede skoraj niso potrebne. Uživajmo v njegovi prisotnosti. Preprosto bodimo z njim in se prepustimo njegovi ljubezni. Naj Gospod poživi našo dušo.
Pregled
Po branju, premišljevanju, molitvi in kontemplaciji si lahko v zvezek zapišemo misli ali izkustva, ki so se nas posebej dotaknila. Ti zapiski nam bodo morda pozneje koristili.
Uporaba teh napotkov pri skupinskem delu
Kadar lectio divina uporabljamo v skupini, je potrebno nekaj priprave.
Lectio
Odlomek preberimo na enega od naslednjih načinov. Skušajmo presoditi, kaj v naši skupini deluje najbolje.
Osebno branje. Omogočimo dovolj časa, da vsak zase tiho prebere odlomek.
Oznanjevanje Božje besede. Nekdo naglas prebere (oznani) Božjo besedo. To je tradicionalni način branja pri liturgiji.
Dva bralca. Dva bralca naglas izmenično bereta besedilo.
Vsakdo v skupini prebere vrstico. Na ta način se v branje vključi vse udeležence in se jih povabi, naj vsak bere iz svojega Svetega pisma, s čimer postane branje bolj pozorno in dinamično.
Avdio posnetek. Če nam je izbrani odlomek na voljo kot avdio posnetek, lahko uporabimo tudi tega. Pri tem lahko opazimo poudarke na različnih besedah.
Branje
s pomočjo vlog. Poskušajmo
dramatizirati odlomek, tako da je eden od članov skupine pripovedovalec,
drugi dobi vlogo Jezusa in tretji vlogo nekoga drugega. Ta način branja je
lahko zelo dinamičen in privlačen, ker nam omogoča, da se resnično
vživimo v to, kar nam v odlomku govorijo posamezni liki.
Meditatio
- Pri delu v skupini je zelo pomembno, da se vsem omogoči dovolj časa za sodelovanje in pričevanje o tem, kako jim je spregovoril Gospod. Bog nam govori po svoji Besedi, pa tudi po naših bratih in sestrah. Ob poslušanju drugih moramo biti dojemljivi in odpreti srca za Božji glas, ki nam lahko govori po njih.
- Zelo pomembno je, da se vsi člani skupine zavedajo, da je ta čas podelitve izkušenj namenjen temu, da se med seboj okrepimo in obogatimo v veri. Ni potrebno, da se vedno vsi strinjajo z vsem. Zato moramo paziti, da se ta čas ne razvije v debato ali prepričevanje o tem, kdo ima prav. Gospod pozna vsakega od posamezno, zato nam v različnih življenjskih okoliščinah sporoča različne stvari.
- Pričnemo lahko s preprostim vprašanjem, kot je npr. »Kaj vas je v tem odlomku najbolj pritegnilo?« in uporabimo vprašanja, ki so navedena v knjižici. Omogočimo sproščeno vzdušje, v katerem bo vsak lahko spregovoril o tem, kako jih je besedilo nagovorilo. Skupino obzirno usmerjajmo na besedilo in na to, kar nam govori Bog.
Oratio
Priporočeno je, da bi imeli člani skupine čas za tiho osebno molitev pred Gospodom. Ljudje pa lahko dobijo tudi priložnost za glasno molitev po svojih besedah in po besedah predloženega molitvenega odpeva. Naš cilj je pomagati vsem, da se osebno odzovejo Gospodu.
Contemplatio
Kontemplacija je že po naravi stvar posameznika,
zato je pri tem potrebno zagotoviti tišino. Če je prostora dovolj, lahko
tudi predlagamo, da se posamezniki razporedijo po sobi tako, da ima vsak svoj
osebni kotiček za razmišljanje.